Uporaba Alexandrove tehnike sega od glasbe, gledališča in športa do dela za računalnikom in kronične bolečine v hrbtu, kjer je bila tudi največkrat znanstveno preverjena.
AT v glasbenem izobraževanju
Igranje inštrumenta zahteva ponavljajoče se gibe, ki jih telo izvaja več tisoč ur. Raziskave kažejo, da je bolečina, povezana z igranjem, pogosta že med šolanjem. Alexandrova tehnika je zato del kurikuluma na vodilnih svetovnih konservatorijih – na Royal College of Music je obvezen predmet.
Kaj o učinkih AT vemo iz raziskav?
Glasbeno izobraževanje se v zadnjih dveh desetletjih vse bolj ukvarja z vprašanjem, kako mladi glasbenik uporablja svoje telo. Razlog je preprost: igranje inštrumenta zahteva natančne, ponavljajoče se gibe, ki jih telo izvaja več tisoč ur, pogosto od otroštva naprej. Način, kako se glasbenik giblje, diha in organizira svojo držo, zato ni obrobno vprašanje udobja, temveč sestavni del inštrumentalne tehnike.
Znanstvene raziskave
Prvo obsežno raziskavo med poklicnimi klasičnimi glasbeniki je konec osemdesetih let naročilo ameriško združenje simfoničnih in opernih glasbenikov. Med 2.212 glasbeniki iz 48 večjih orkestrov jih je 82 odstotkov navedlo vsaj eno zdravstveno težavo, 76 odstotkov pa vsaj eno, ki je pomembno vplivala na njihovo igranje. Sklep avtorjev je bil nedvoumen: potrebne so metode za preprečevanje teh težav, ne le za njihovo zdravljenje. Poznejše raziskave kažejo, da se obremenitve študentov glasbe bistveno ne razlikujejo od obremenitev poklicnih glasbenikov. To je za pedagogiko odločilno: navade, ki pozneje pripeljejo do težav, se oblikujejo med šolanjem.
Najbolj celovit pregled področja so leta 2014 opravili raziskovalci Univerze v Bernu. Med 237 pregledanimi objavami so v analizo vključili dvanajst študij, med njimi pet randomiziranih kontroliranih poskusov. Ugotovili so, da obstajajo dokazi o učinku Alexandrove tehnike na zmanjšanje napetosti pred nastopom in med njim.
Britanska raziskava iz leta 1995 je petindvajset študentov glasbe naključno razporedila v skupino, ki je prejela petnajst individualnih ur, in v kontrolno skupino brez pouka. Neodvisni ocenjevalci, ki niso vedeli, kdo je v kateri skupini, so pri prvi skupini zaznali boljšo glasbeno in tehnično kakovost izvedbe; izmerjeno je bilo tudi manjše nihanje srčnega utripa.
Novejša raziskava na sydneyjskem konservatoriju je spremljala triindvajset študentov izvajalskih smeri, ki so en semester obiskovali tedenske ure po programu, zasnovanem posebej za glasbenike. Večina jih je poročala o koristih pri vseh merjenih dejavnikih, najizraziteje pri zmanjšanju bolečine, povezane z igranjem, pri drži, pri sproščanju odvečne mišične napetosti ter pri napredku v inštrumentalni tehniki. Poročani učinki so pri desetih od dvanajstih dejavnikov presegli tisto, kar so udeleženci pričakovali pred začetkom pouka.
Kje je vključena v kurikulum
Na Royal College of Music v Londonu je Alexandrova tehnika prisotna od petdesetih let 20. stoletja. Na programu BMus je obvezen predmet v prvih dveh letnikih, v tretjem in četrtem letniku pa je na voljo kot izbirni predmet. Royal Academy of Music ima samostojen oddelek s šestimi učitelji, Juilliard School jo ima v učnem načrtu glasbenih, dramskih in plesnih programov kot večletno stopnjevano zaporedje predmetov. Poučujejo jo tudi na Boston Conservatory, na Royal Conservatory of Music v Torontu, na sydneyjskem konservatoriju in na mnogih drugih evropskih visokošolskih ustanovah.
Med glasbeniki, ki so javno govorili o njenem pomenu za svoje delo, so violinist Yehudi Menuhin, flavtist James Galway, kitarist Julian Bream ter dirigenta Sir Adrian Boult in Sir Colin Davis.
Kaj iz tega sledi za pouk
Gre za preventivno in ne za korektivno vsebino, učinki niso hitri: enkratne delavnice imajo omejen domet, kontinuiran pouk skozi semester ali dlje pa je tisto, kar je bilo v raziskavah dejansko preverjeno. Metoda tudi ne nadomešča pouka inštrumenta in mu ne konkurira – sodelovanje med učiteljem tehnike in učiteljem inštrumenta je pogoj za to, da se pridobljeno prenese v vsakodnevno vadbo.
Viri
Davies, J. (2020). Alexander Technique classes improve pain and performance factors in tertiary music students. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 24(1), 1–7.
Fishbein, M., Middlestadt, S. E., Ottati, V., Straus, S., & Ellis, A. (1988). Medical problems among ICSOM musicians: Overview of a national survey. Medical Problems of Performing Artists, 3(1), 1–8.
Klein, S. D., Bayard, C., & Wolf, U. (2014). The Alexander Technique and musicians: A systematic review of controlled trials. BMC Complementary and Alternative Medicine, 14, 414.
Valentine, E., Fitzgerald, D., Gorton, T., Hudson, J., & Symonds, E. (1995). The effect of lessons in the Alexander technique on music performance in high and low stress situations. Psychology of Music, 23(2), 129–141.